DESKANJE NA SENGU ali SNOWBOARDING

{jcomments off}Deskanje na snegu / bordanje / snowboarding postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije. Če do sedaj še niste izbrali svojega (zimskega) športa, nikar ne odlašajte! Bordanje je odličen šport tudi za rekreativce, saj se zaradi njega ni potrebno odpovedati ostalim hobijem, kot so branje knjig, kolesarjenje ali igranje pokra preko interneta (http://si.partypoker.com/).

Poznamo več stilov bordanja:

“Race” – deskanje alpskega sloga

Pri “race” vožnji gre za hitro vožnjo brez spodrsavanja in z zavoji do ušes. “Race” je zato primeren v glavnem samo za urejene proge. Med vožnjo je običajno opazno, da se tisti, ki vozijo “race”, dosti bolj nagibajo; pravimo, da polagajo ovinke. Vozijo se v isto smer (z nosom naprej) in tudi noge (vezi) imajo obrnjene pod dosti večjim kotom kakor pri ostalih dveh slogih. Z nogami so veliko bolj obrnjeni proti nosu deske kot “freestyle” in “freeride” deskarji. “Race” zahteva trde vezi in trde čevlje, ki pa niso enaki smučarskim, saj so vseeno nekoliko mehkejši. “Race board” prepoznamo po tem, da je zadaj na pogled raven.

Discipline pri race slogu

Paralelni slalom in veleslalom

Paralelni slalom in paralelni veleslalom potekata po sistemu duela oziroma medsebojnih obračunov tekmovalcev na dveh vzporednih progah. Količki so nizki, kar omogoča bolj direktno vožnjo in večje odklone (nagibe) tekmovalca. Zelo je pomembna taktika, motiviranost, psihična moč, samozavest, izkušenost, sreča in seveda hitrost. Pravila: na začetku so kvalifikacije, za tem pa v finalu nastopa na izpadanje najhitrejših 16 žensk in 16 moških, ki se pomerijo med seboj po sistemu 16. s 1., 15. z 2., 14. s 3. … Nato sledi četrtfinale, polfinale in na koncu veliki in mali finale.

Oprema

Race (tekmovalne) deske so v osnovi izdelane za utrjene proge, so nekoliko ožje od ostalih, njihova širina znaša od 18 do 22 cm, imajo nižji nos in nimajo dvignjenega repa. Torzično so bolj toge in imajo daljše robnike po celi dolžini deske. Z daljšo desko smo bolj stabilni, vendar imajo krajše ‘race’ deske večji stranski lok, kar omogoča hitrejše zavoje (slalom). Daljše deske pa z manjšim stranskim lokom omogočajo natančnejše in stabilne zavoje pri večjih hitrostih (veleslalom).

“Freeride” – deskanje izven urejenih prog

“Freeride” slog je namenjen deskanju po celem snegu. Svobodno vožnjo izven urejenih prog, delimo na 4 različne skupine:

– turno (gibanje v neokrnjeni naravi),

– variantno (ob urejenih progah – za vzpon uporabljamo žičniške naprave, spuščamo pa se izven urejenega smučišča),

– ekstremno (deskanje na skrajnih nakloninah z ogromnimi skoki in velikimi hitrostmi)

– alpinistično (spusti po stenah, ozebnikih in grapah z najvišjih vrhov. Vzpon je sestavni del spusta in potrebujemo alpinistično opremo).

Pri freeride deskanju nas spremlja mnogo dejavnikov, na katere moramo paziti, držati pa se moramo tudi nepisanih pravil. Neznanje in preslabo obvladovanje deske glede na hitrost in razmere. Za freeride potrebujemo izdelano tehniko in veliko izkušenj na urejenih progah v najrazličnejših razmerah. Paziti moramo, da na gorskih pobočjih nismo preutrujeni in da ne pretiravamo in presegamo svojih zmogljivosti. Pri skokih je potrebno izbrati pravilno dolžino in višino skoka glede na naše sposobnosti, predvsem pa preveriti globino snega in teren ob doskoku. Ne podcenjujmo narave in razmer. Največji problem za vsakega deskarja predstavljajo plazovi, ledeniške razpoke in pa luknje. Teh stvari se poizkušamo izogibati. Vnaprej se moramo pozanimati kakšen je tip snega (suh, južen, pomrznjen) in se nanj tudi pravilno pripraviti.

Tekmovanja v freeridu

Freeride ali prosti spust je spust z desko po strmem pobočju, nastope ocenjujejo sodniki. Ocenjuje se izbira težavnosti, tekoča vožnja in izvedba trikov. Prireditelj določi štart in cilj ter skrajni meji dovoljenega terena, izbira linije pa je prepuščena nastopajočim. Na štart morajo vsi udeleženci peš, zato morajo poznati tudi osnovna pravila gibanja v zasneženih gorah. V zadnjih letih so bila v Sloveniji tekmovanja (freeride battle) na Voglu in Kaninu.

Oprema

“Freeride” deska je sicer na prvi pogled precej podobna “freestyle” deski. Kljub temu pa so “freeride” deske nekoliko trše od “freestyle” desk, zanje je značilen daljši in dvignjen nos ter rep. Vezi so pomaknjene od centra proti repu deske, s tem pa preprečujejo, da bi zarili v cel sneg. Tudi čevlji so trši v pregibu. Kljub temu da so namenjene predvsem celemu snegu, lahko s “freeride” deskami “nagnemo” kak ovinek ali izvedemo kak trik prostega sloga tudi na urejenih smučiščih.

“Freestyle” – deskanje prostega sloga

Ker se slog imenuje prosti slog (“freestyle”), je vožnja takega deskarja običajno videti bolj živa, dinamična in prosta. Ta slog je namenjen tistim bordarjem, ki imajo radi ekstremne skoke, drsenja po ceveh in ograjah, akrobacije v zraku, ter na sploh zabavo na snegu.

Discipline v freestylu

Halfpipe

Tekmovalci deskajo po posebnem snežnem kanalu, podobno kot rolkarji. Tekmovalec v kanalu prečno pridobiva hitrost, se ob steni požene v zrak, naredi atraktiven trik, se spet spusti v kanal na drugo stran, kjer ponovno skoči ekstremen trik. Na tekmovanjih se ocenjuje višina in število izvedenih skokov, ter tehnična zahtevnost skokov in napake. Pomembno vlogo igra tudi splošni vtis, ki ga tekmovalec naredi na sodnike (vožnja mora biti čim bolj tekoča).

Quarterpipe

Ta disciplina je podobna kot halfpipe, saj tekmovalci namesto dveh krivin uporabljajo in izvajajo trike samo na eni prirejeni strani. Tekmovalec vzame zalet in se na quarterpipu atraktivno požene v zrak in naredi kar se da težaven trik. Tekmovalci dosegajo ektremno visoke višine skokov.

Big air

Tekmovalci se spuščajo proti veliki skakalnici in poskušajo z najvišjim in najdaljšim skokom ter najzahtevnejšim trikom narediti najboljši vtis pri sodnikih in gledalcih. Tekmovanja so za gledalce zelo privlačna, saj tekmavalci izvajajo najrazličnejše akrobatske skoke, kateri so tudi zelo nevarni.

Boardercross

Po razgibani progi z raznimi ovirami štarta štiri ali šest tekmovalcev hkrati. Visoki in dolgi skoki, grbine, valovi, bazen z vodo so ovire, ki čakajo tekmovalce na progi. Boardecross je zanimiv tudi, ker združi dva nasprotna snowboard tabora – freestyle in alpin. Zmaga pa lahko le najbolj vsestranski snowboarder, kar pomeni, da freestylerjem ne smejo biti tuji količki in ledena proga ter, da se alpinci lahko z freestylerji pomerijo v zraku. Zaradi velike gneče na progi je obvezna uporaba čelade, priporočljivo pa je tudi nošenje ščitnika za hrbet.

Slopestyle

Disciplina, kjer tekmovalci skačejo in izvajajo trike na skakalnicah, prav tako pa na drugih elementih fun parka (različni raili, boxi, quarterji,…). Sodniki stojijo vzdolž proge in ocenjujejo tekmovalce za njihovo kar najbolj atraktivno in raznovrstno vožnjo. Zmagovalec je tisti, ki prikaže najbolj raznovrstne in najtežje trike na vseh elementih na progi.

Oprema

“Freestyle” deskarje prepoznamo po tem, da imajo noge obrnjene pod manjši kotom, na način “duckfoot” (račka). Deska za “freestyle” je veliko mehkejša od desk za ostala dva načina deskanja, na obeh straneh zakrivljena in običajno imajo te deske relativno kratek nos in rep ter so simetrične glede na obe stranski liniji, kar omogoča vožnjo v obeh smereh. Pri teh deskah uporabljamo mehke vezi, prav tako mehke čevlje (buce). Ta oprema je mehkejša in je primerna za uporabo v snežnem parku.

“Freestyle skiing” – smučanje prostega sloga

Smučanje prostega sloga se je razvilo, zaradi odkrivanja smučanja v novih razsežnosti. Navadno smučanje po progah je postalo dolgočasno, poleg tega pa si pri carving smučanju omejen na tistih nekaj metrov širine, ki ti jih ponuja urejena proga na smučišču. S freestyle smučanjem gremo v nove dimenzije smučanja na snegu. S posebno prirejenimi smučmi za prosti slog, lahko izvajate najrazličnejše trike. Smučarji v fun parku tako skačejo, kot drsijo po raznih objektih narejenih za ta namen. V zadnjih letih je freestyle smučanje v močnem porastu, saj se večina mladih odloča za to, ker se jim zdi smučanje po urejenih smučiščih preveč dolgočasno in premalo adrenalinsko. Pri smučarjih prav tako ločimo na freeriderje in freestylerje. Freeriderji se raje zabavajo na s svežim snegom prekritih pobočjih gora, medtem ko se freestylerji zadržujejo v fun parkih in izvajajo najrazličnejše trike in vragolije. Že ob gledanju le teh, se vam po žilah pospeši pretok krvi. Prav tako kot pri bordanju, so v smučanju prisotna tekmovanja na državnem, evropskem in svetovnem nivoju. V zadnjih letih so začeli pospešeno snemati tudi ekstremne smučarske filme.

Oprema

Freestyle smučarji izvajajo trike in se vozijo po celem snegu na posebnih smučeh, katere so ukrivljene navzgor spredaj in zadaj. Poleg smuči imajo smučarji prostega sloga na sebi obute mehkejše smučarske čevlje – pancarje, prav tako pa uporabljajo palice. Vezi so nameščene približno na sredini smuče, kar je prava posebnost, saj na navadnih smučeh vezi pomaknemo kar nekaj centimetrov proti repom.

Zabavanje v snežnem parku (fun parku)

Za takšno vrsto ureditve dela smučišča se je v zgodovini in se še danes uporablja kar nekaj izrazov: »freestyle park«, »snowboard park«, »snow park«, »fun park« in morda še kakšen. Vsem pojmovanjem pa je skupno to, da gre za imenovanje posebno urejenega dela smučišča namenjenega vragolijam in ekstreminim skokom na snegu. Snežni park je namensko urejen del smučišča z različnimi objekti, primeren za vadbo prostega sloga smučanja in deskanja. V tovrstnih parkih lahko najdemo skakalnice različnih oblik in velikosti, snežni žleb oz. half pipe, ter umetno zgrajene in oblikovane objekte iz različnih materialov kot so kovina, plastika, les, na katerih je mogoče izvajati akrobatske prvine in različne vrste drsenj s smučmi, desko za deskanje po snegu, snežno rolko (snow skate) in še čim. Snežni parki so zavarovani in ograjeni z zaščitno ogrado, vadba v njih pa je na lastno odgovornost.

Objekti v snežnem parku

SKAKALNICE

Danes najdemo v snežnih parkih skakalnice različnih oblik in velikosti. Od manjših, namenjenih predvsem začetnikom, do največjih (25-30 metrov ravnine (flata)) od skakalnice do doskočišča (landinga).

BIG AIR

Najbolj poznan in uveljavljen izraz za veliko skakalnico je »big air«, katerega že samo ime pove, da gre za skakalnico, ki omogoča dolge in visoke skoke in je namenjena le najbolj izkušenim.

SPINE

Spine v prevodu pomeni hrbtenico, pri pojmovanju skakalnice pa gre predvsem za neko podobnost v obliki s tem delom telesa, kajti tovrstne skakalnice so običajno piramidaste oblike, pri katerih je možen doskok na vse stranice objekta, torej tudi pravokotno na smer odskoka.

STEP UP

Je oblika skakalnice, katere doskočišče je višje od odskočišča.

ROLLER

Je oblika skakalnice pri kateri je odskočno mesto in doskočišče v isti višini. Tovrstne oblike skakalnic so za učenje skokov najprimernejše, saj je navidezna tirnica po kateri skakalec leti zelo blizu tlom.

HALFPIPE

Deskarji se zabavajo po posebnem snežnem kanalu, podobno kot rolkarji. Deskar v kanalu prečno pridobiva hitrost, se ob steni požene v zrak, naredi atraktiven trik, se spet spusti v kanal na drugo stran, kjer ponovno skoči ekstremen trik.

BOX

Zopet gre za izraz angleškega izvora in v prevodu pomeni škatlo. Torej govorimo o objektih, škatlaste oblike, katerih značilnost je široka, ravna drsna površina. Običajno so drsne površine objektov, narejene iz materialov, ki omogočajo dobro drsenje. Poleg tega pa so s strani utrjeni z različnimi kovinami, tako, da ne pride do neljubih zatikanj z robniki snežnih desk v drsne površine objektov. Ker so boxi širši kot raili, so primernejši za učenje trikov na drsalnih objektih, predvsem zaradi boljšega ravnotežja.

RAIL

Izraz »rail« je angleški in v prevodu pomeni tračnico. Pod tem izrazom pa se v deskanju na snegu skriva mnogo športnih objektov, po katerih je mogoče drseti. Raile ločimo glede na obliko površine po kateri drsimo in glede na obliko celotnega objekta.

STRAIGHT

Je objekt, ki je glede na smer drsenja raven. Za učenje tovrstnega načina deskanja, je ta objekt zelo uporaben, še posebej če je tako nizek, da morebiten padec z objekta ne pomeni hujših posledic. Poznamo tudi bolj zahtevne straight raile, njihovo zahtevnost pa opredeljuje predvsem dolžina drsne površine in seveda višina drsne površine glede na tla.

RAINBOW

Je objekt, konveksne oblike, torej izbočen v vertikalni smeri, glede na teren kjer je postavljen. V nekateri literaturi je tovrstni objekt imenovan tudi »mavrica«, oz. »lunca«.

KINK

Pomeni, da je objekt lomljen. Običajno so tovrstni objekti v srednjem delu lomljeni navzdol, če pa gre za ponoven lom, torej dobimo stopničasto obliko, pravimo da gre za »double kink«, torej dvakrat prepognjen oz. tudi večkrat. Takšne objekte največkrat srečamo v urbanih središčih, kjer gre za ograje stopnišč.

DOUBLE KINK

Ti objekti niso ravni, ampak so lomljeni navzdol, redkeje tudi navzgor. Če se rail oziroma box prelomi še enkrat, dobimo DOUBLE KINKED RAIL/BOX, ki ima stopničasto obliko.

C RAIL/BOX

Je objekt, ki je gledano iz ptičje perspektive (tlorisa) polkrožen in ga uvrščamo med zahtevnejše. Običajno so takšni objekti postavljeni v iztekih oz. ciljnih arenah fun parkov.

S RAIL/BOX

Ima v tlorisu obliko črke S in je primeren le za zelo izkušene smučarje in deskarje.

KONKAVEN RAIL

Gre za objekt, ki ima najnižjo točko drsenja na sredini in je gledano s strani polkrožne, konkavne oblike. Gledano s tlorisa pa je ta objekt raven.

A FRAME RAIL

Je rail v obliki črke A. Običajno v parkih srečamo predvsem table tovrstnih oblik, pri katerih je črki A dodana zgornja stranica, tako da iz prvotnega trikotnika, dobimo trapez.

WALLRIDE

Pravila obnašanja v  funparku

V PARKU:

• se zadržujem v dobrih vremenskih in snežnih pogojih.
• si ogledam objekte in preverim njihovo urejenost.
• uporabljam zaščitno opremo (čelada, ščitnik za hrbet).
• izberem svojemu znanju primerne objekte.
• postopno povečujem intenzivnost in zahtevnost elementov.
• nadziram in prilagajam svojo hitrost.
• upoštevam vrstni red in svoj start nakažem z dvignjeno roko.
• po svojih močeh in znanju pomagam v primeru nesreče.
• se zavedam, da upravitelj smučišča ne odgovarja za poškodbe.