Krasen, sončen vikend je bil kot nalašč za obisk gora. Z Žigom sva imela željo, da poiščeva morda še zadnji pršič letos. Odpravila sva se proti Pokljuki, kjer sva hitro ugotovila, da le niso vsi odšli v Planico navijat za naše orle. Pogled proti Viševniku nama razkrije kolono, ki se vije proti vrhu, midva pa jo mahneva v smeri planine Konjščice. Hitro sva opravila s hojo po gozdu, od planine Konjščice naprej pa povsem druga pesem. Zaradi poznega odhoda je bil sneg povsem južen in nič kaj prijetnen za hojo. Na poti proti Jezercem srečava mnogo turnih smučarjev in pohodnikov, ki so se že vračali v dolino. Pogled na z močnim soncem obsijani Veliki Draški Vrh ni bil nič kaj obetaven, saj je vse skupaj spominjalo bolj na smučišče. Na Studorskem prevalu zavijeva levo v smeri Ablance, ki nama je že med hojo razkrivala lepo zalite senčne grape. Na vrhu naju pričakajo le kavke, s katerimi sva si delala malico. Nekaj časa še uživava v čudovitih razgledih, poiščeva najprimernejšo smer spusta, zapneva borde in hop v grapo na pršič. Super je blo :).