Na Roglo nas je nekaj prišlo že v sredo, nekateri pa so prišli samo za vikend. Ko smo v sredo z nabito polnim karavanom prispeli, smo se takoj strpali v bungalov, nato pa v snow park. V parku smo seveda uživali, čeprav smo bili kar malce razočarani nad šejpom miz za raile in tudi nad kratkimi mizami pri manjših jumpih. Naše začudenje nad šejpom so potrdili tudi drugi ufurani borderji, torej nismo bili le mi “razvajeni” od perfect šejpa na Cerknem 😉 Bili smo kar malce presenčeni, koliko pohval smo prejeli… OK dovolj samohvale 😉 V končni fazi smo tudi v tem parku našli svojo zabavo in vse je bilo kul, sploh ker je sijalo sonce in dokler je bilo dovolj speeda…
Po uspešnem sredinem furanju smo pred bungalovom pržgal roštil in se mastili s čevapčiči in hrenovkami.. seveda je zraven preveč dobro paslao pivo, in tako smo že prvi večer pokurili 3/4 alkoholnih zalog. Še dobro, da smo pričakovali okrepitve za vikend. Kakorkoli, večer je bil vsebolj zabaven in okoli polnoči smo se želeli prestaviti v diskač, a smo se zataknili že pri naslednji vrsti bungalovov, kjer je bilo pestro… no od tam nas je pot vodila le še v postelje…
Naslednji dan se je začel obetavno. Spet sonček v parku, spet nam je blo kul… dokler ni avtor tega prispevka po neumnosti padu na glavo. Rezultat je bil blažji pretres možganov, kar je baje izgledalo kot če bi se ga zlata ribica malce napila… (ali kot bi reku zoki: “zaciklan de”). Po slikah iz mobitela sodeč sem se v rešilcu odpeljal v Celje in tam preživel bolj kot ne dolgočasno noč. (na tem mestu me lahko kdo od kolegov dopolni s svojo zgodbo o četrtkovem popoldnevu in večeru…)
No v petek sem se skupaj z okrepitvami iz Škofje Loke, Žirov in Postojne vrnil na Roglo, kjer je bilo spet vse odlično. Zaradi preživetepoškodbe, sem se raje bolj držal kamere, kar je še dobro, saj sicer ne bi bilo velke od videota;)
Popoldan čevapčiči (no ForeverAlone si je speku pico), zvečer fešta. Kakopak. Tokrat smo se res razstrelili. V diskaču so leteli kozarci, eni so zganjali romantiko, eni so se lišpali (ne vem a je bla to kakšna predreferndumska kampanija, ampak Tomo je bil vs našminkan!), drugi raztrgavali na dance flooru, tretj v vrsti za šankom… Na poti domov je g. Sirni sicer zgrešil bungalov, a smo ga v hitri specialni akciji našli v gatah na kavču pri sosedovih. Ko smo našli vse nogavice smo ga varno pospremili do doma. Žal pa je pozabil bundo in denarnico v diskaču… (naslednji dan sta sicer sami našli pot domov, a na žalost je bila denarnica prazna..nekdo se ga je dobro napil 
) Naslednje jutro so tudi v Mungolovu št. 2 ugotovili, da so imeli ponoči niagarske slapove po stopnicah, ker je bila pač pot do WC-ja za nekoga prenaporna (štenge so res opasne!).
Bina je mela v soboto bolj globok glas, kao se je reees naglas pogovarjala v diskaču. Ja no. Vidjanu se je neki smejal. Fural smo naprej ane. Mel so tut blazino, sam jo osebno nisem šel preizkusit, za kar mi je mogoče malo žal. Sicer se mi je pa itak zdelo, da je bilo premalo air(time)-a. Vreme se je že malce kisalo…
Popoldan je bil spet roštilj. Tokrat je KMŠ častil.. klobasice, čevapi, perutničke, nabodala…. blo je kr dobr, ni kej…. pa ĐABE! .. a veste kva je to za gorence! Eat all you can! Večer je minil bolj mirno.. smo se šli pantomimo oz. nek hibrid med pantomimo pa activity. Smeha je blo ful. Pol sta pa Šubic pa Sirni šla še naprej v diskača potrgat, ostali pa pocepal po postlah. Zjutri je bil Miran u ta prav postl. jeah!
V nedeljo je blo bolj poscano. Že ponoč je padal. Sneg ni nesu nč. furat se praktično ni dal. Tk da smo se šli sankat na tračnce:) Kr fajn. Pol pa dam. In toj blo to.
Morm rečt da je blo top. Če že park ni bil tolk dobr, kot bi lahko bil, je bla vsaj družba odlična. Mislm, da ni dvoma, da greo drugo leto spet!
Hvala vsem za družbo in nasvidenje v naslednji vojni!
Pogoji za surfanje so bili v tistem času po mnenju izkušenih odlični, kljub temu, da so bili po swell-u valovi že relativno močni in veliki (do 2.5m). Skratka neglede na vse smo tudi amaterji pršli na svoj račun in se zabavali pri prvih sestopih na dilo v “penca” coni, krivine pa tudi še pridejo na vrsto.Dopust je minil kot bi mignil in polni lepih vtisov smo 5. avgusta zapustili Zarautz in se odpravili še do Hossegorja in Mamizana ter nato pot nadaljevali proti celini v smeri Lyona.Spotja smo se ustavili še v olimpijskem Albertvillu in Chamonixu.Odločili smo se, da uberemo bljižnico skozi predor pod Mont Blancom, ki pa ni bila poceni. Domov smo srečno in varno prispeli 7.avgusta v večernih urah in takoj sklenili, da podoben trip kaj kmalu ponovimo! 
